Koncept in odrska koordinacija: Andreja Kopač
Pevke: Ana Markelj (pevovodja), Aleksandra Barič Vovk, Anja Pavlin, Katja Avsenik, Kristina Saje, Matejka Kure, Tina Rožič
Pevci KUD Adoramus (umetniški vodja: Tomaž Tozon): Blaž Bratkovič, Jernej Martinčič, Jože Simončič, Marko Ferenčak, Martin Martinčič, Mitja Cerovšek, Rok Počrvina
Plesalci: Sabina Schwenner (Sneguljčica), Branko Potočan (kraljevič), Jana Zorko - Dober dan Teater (kraljica), Matic Bobnar - Grad teater Novo mesto (lovec), Plesni studio Novo mesto (palčki).
Glasbena spremljava: učitelji Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto (Cvetka Krampelj - klavir, Tomaž Zorko - kontrabas)
Vizualizacija: Petra Hrovatin
Kostumografija: KUD Taus Teater Novo mesto (Tatjana Grabrijan)
Koordinacija: Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Novo mesto, Društvo za spodbujanje družabnega življenja Naprej nazaj

Predstava Kulturnega društva Dušan Jereb iz leta 1953 v sodobni plesni preobleki in v izvedbi novomeških kulturnih društev in posameznikov.

Glasbeno-plesna pravljica Sneguljčica je reinterpretacija gledališke igre z elementi muzikala, ki so jo leta 1953 po predlogi znane Grimmove pravljice avtorsko obdelali in na gledališki oder postavili novomeški avtorji in izvajalci, združeni v Kulturno-prosvetnem društvu Dušan Jereb. Sodobna izvedba Sneguljčice, postavljena v 2012, ohranja izvirni glasbeni del, medtem ko dramski del nadomešča s sodobnim plesom, vizualnim materialom in instrumentalnimi improvizacijami. Predstava je edinstveno doživetje za otroke in za odrasle, ki še vedno ljubijo čarobnost pripovedk ali ki se celo spominjajo prvotne izvedbe.

Posebnost projekta Sneguljčica je, da nastopajoči večinoma prihajajo iz vrst društvene kulture, ali pa so se v njej kalili in danes delujejo kot profesionalni ustvarjalci. Tako je projekt, pri katerem sodeluje več kot trideset ljudi, tudi svojevrsten poklon društveni kulturi, ki tako v slovenskem kot mednarodnem kulturnem in umetniškem prostoru predstavlja živo bazo, ki zapolnjuje institucionalno vrzel na tem področju. Po drugi strani projekt ne le obuja kulturno in družbeno dediščino Novega mesta, temveč združuje delo kulturnih ustvarjalcev nekdanjega in današnjega časa, in predstavlja prvi tovrsten primer sodelovanja med kulturnimi društvi, zavodi in posamezniki. Med njimi vzpostavlja konstruktivne povezave, spodbuja pretok idej in služi kot model za izvedbo prihodnjih kulturno-umetniških projektov v lokalnem prostoru.

Vsebina
Sneguljčica je mlada kraljična, zaljubljena v kraljeviča, s katerim se spogleduje tudi njena zlobna in samovšečna mačeha. Ta vsak dan sprašuje čarobno ogledalo, ali je najlepša v deželi, a jo ogledalo razočara z odgovorom, da je Sneguljčica veliko lepša od nje. Ljubosumna kraljica naroči lovcu, naj Sneguljčico ubije, njemu pa se zasmili in jo izpusti z navodilom, naj zbeži čim dlje od gradu. Sneguljčica pri begu skozi gozd naleti na domovanje palčkov, pri katerih v zameno za zatočišče pridno gospodinji. Ko kraljica med naslednjim pomenkom z ogledalom izve, da Sneguljčica živi pri palčkih, jo, preoblečena v starko, obišče z zastrupljenim jabolkom. Vendar jabolko Sneguljčice ne ubije, temveč začara v sen, iz katerega jo lahko prebudi le poljub resnične ljubezni.

Sodelujoči
Kakor so pri pripravi prvotne Sneguljčice sodelovali ustvarjalci različnih umetnostnih zvrsti, tudi ponovna uprizoritev združuje ustvarjalce (kulturna društva in posameznike) in zavode na področju kulture ter povezuje njihove interpretacije nekdanjega materiala v sodobno celoto. Glasbeni in dramski material, katerega avtorja sta bila igralec in režiser Polde Cigler in glasbenik Anton Markelj, so obudili in priredili:

Koncept in odrska koordinacija: Andreja Kopač
Pevke: Ana Markelj (pevovodja), Aleksandra Barič Vovk, Anja Pavlin, Katja Avsenik, Kristina Saje, Matejka Kure, Tina Rožič
Pevci KUD Adoramus (umetniški vodja: Tomaž Tozon): Blaž Bratkovič, Jernej Martinčič, Jože Simončič, Marko Ferenčak, Martin Martinčič, Mitja Cerovšek, Rok Počrvina
Plesalci: Sabina Schwenner (Sneguljčica), Branko Potočan (kraljevič), Jana Zorko - Dober dan Teater (kraljica), Matic Bobnar - Grad teater Novo mesto (lovec), Plesni studio Novo mesto (palčki).
Glasbena spremljava: učitelji Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto (Cvetka Krampelj - klavir, Tomaž Zorko - kontrabas)
Vizualizacija: Petra Hrovatin
Kostumografija: KUD Taus Teater Novo mesto (Tatjana Grabrijan)
Koordinacija: Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Novo mesto, Društvo za spodbujanje družabnega življenja Naprej nazaj

Predstava Kulturnega društva Dušan Jereb iz leta 1953 v sodobni plesni preobleki in v izvedbi novomeških kulturnih društev in posameznikov.

Glasbeno-plesna pravljica Sneguljčica je reinterpretacija gledališke igre z elementi muzikala, ki so jo leta 1953 po predlogi znane Grimmove pravljice avtorsko obdelali in na gledališki oder postavili novomeški avtorji in izvajalci, združeni v Kulturno-prosvetnem društvu Dušan Jereb. Sodobna izvedba Sneguljčice, postavljena v 2012, ohranja izvirni glasbeni del, medtem ko dramski del nadomešča s sodobnim plesom, vizualnim materialom in instrumentalnimi improvizacijami. Predstava je edinstveno doživetje za otroke in za odrasle, ki še vedno ljubijo čarobnost pripovedk ali ki se celo spominjajo prvotne izvedbe.

Posebnost projekta Sneguljčica je, da nastopajoči večinoma prihajajo iz vrst društvene kulture, ali pa so se v njej kalili in danes delujejo kot profesionalni ustvarjalci. Tako je projekt, pri katerem sodeluje več kot trideset ljudi, tudi svojevrsten poklon društveni kulturi, ki tako v slovenskem kot mednarodnem kulturnem in umetniškem prostoru predstavlja živo bazo, ki zapolnjuje institucionalno vrzel na tem področju. Po drugi strani projekt ne le obuja kulturno in družbeno dediščino Novega mesta, temveč združuje delo kulturnih ustvarjalcev nekdanjega in današnjega časa, in predstavlja prvi tovrsten primer sodelovanja med kulturnimi društvi, zavodi in posamezniki. Med njimi vzpostavlja konstruktivne povezave, spodbuja pretok idej in služi kot model za izvedbo prihodnjih kulturno-umetniških projektov v lokalnem prostoru.

Vsebina
Sneguljčica je mlada kraljična, zaljubljena v kraljeviča, s katerim se spogleduje tudi njena zlobna in samovšečna mačeha. Ta vsak dan sprašuje čarobno ogledalo, ali je najlepša v deželi, a jo ogledalo razočara z odgovorom, da je Sneguljčica veliko lepša od nje. Ljubosumna kraljica naroči lovcu, naj Sneguljčico ubije, njemu pa se zasmili in jo izpusti z navodilom, naj zbeži čim dlje od gradu. Sneguljčica pri begu skozi gozd naleti na domovanje palčkov, pri katerih v zameno za zatočišče pridno gospodinji. Ko kraljica med naslednjim pomenkom z ogledalom izve, da Sneguljčica živi pri palčkih, jo, preoblečena v starko, obišče z zastrupljenim jabolkom. Vendar jabolko Sneguljčice ne ubije, temveč začara v sen, iz katerega jo lahko prebudi le poljub resnične ljubezni.

Sodelujoči
Kakor so pri pripravi prvotne Sneguljčice sodelovali ustvarjalci različnih umetnostnih zvrsti, tudi ponovna uprizoritev združuje ustvarjalce (kulturna društva in posameznike) in zavode na področju kulture ter povezuje njihove interpretacije nekdanjega materiala v sodobno celoto. Glasbeni in dramski material, katerega avtorja sta bila igralec in režiser Polde Cigler in glasbenik Anton Markelj, so obudili in priredili:

/dramska predstava - komedija/

Ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809-1852) se je rodil v obubožani plemiški družini. Študiral je v St. Petersburgu, bil državni uradnik in pozneje profesor zgodovine na peterburški univerzi. Pozneje se je posvetil izključno književnemu ustvarjanju. Uvrščamo ga na mejo med romantiko in realizmom.

Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj ruske umetniške proze. Njegova dela so primer grotesknega realizma, kar pomeni, da se v njih realizem meša z grotesko. Obenem je bil Gogolj prvi, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z moralnimi, s kritičnimi in z duhovnimi cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem.

Komedija Revizor predstavlja izzivalno osnovo za uprizoritev, ki skozi tipologijo smešnih figur pokaže ogledalo naši malenkostni in samozadostni mentaliteti. Odlikujejo jo duhoviti dialogi, spretna komedijska tehnika zamenjave oseb, satirična ostrina in večna svežina dobro zamišljenih in napisanih duhovitih dramskih situacij, zaradi katerih Gogolj sodi med klasike svetovne literature.

Revizor je zmeraj znova izziv režiserjem in gledališčem, zato ni čudno, da slovi kot ena največkrat uprizarjanih komedij. Režiserka Mateja Koležnik bo poskrbela za realističen in sodoben pristop k besedilu, ki temelji tudi na svežem in živem jeziku. Gogolj je namreč napisal ostro in angažirano družbeno igro, ki v vsakem času odpira nove asociacije in vsaki družbi znova kaže svoje kritično in neizprosno ogledalo. In prav to je srhljivo smešno - da se v Gogoljevem ogledalu zlahka ugleda tudi današnja družba in prepozna današnja oblast. Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo tudi tokrat postavlja pred nas, da bi se v njem »s smehom skozi solze prepoznali«.

V majhni srenji se pojavi tujec, za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, da je revizor. Ob njegovem prihodu se začnejo nenadoma razkrivati vsa beda, poniglavost, hipokrizija, licemerje, ničevost in praznina Družbe, ki temelji na Strahu pred Oblastjo in njenimi Zakoni. V Revizorju gre predvsem za tragikomičen prikaz povprečne družbe, ki je izoblikovala posebne strategije, kako se ubraniti oziroma izogniti pritisku Oblasti in njenim Zakonom.

/dramska predstava - komedija/

Ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809-1852) se je rodil v obubožani plemiški družini. Študiral je v St. Petersburgu, bil državni uradnik in pozneje profesor zgodovine na peterburški univerzi. Pozneje se je posvetil izključno književnemu ustvarjanju. Uvrščamo ga na mejo med romantiko in realizmom.

Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj ruske umetniške proze. Njegova dela so primer grotesknega realizma, kar pomeni, da se v njih realizem meša z grotesko. Obenem je bil Gogolj prvi, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z moralnimi, s kritičnimi in z duhovnimi cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem.

Komedija Revizor predstavlja izzivalno osnovo za uprizoritev, ki skozi tipologijo smešnih figur pokaže ogledalo naši malenkostni in samozadostni mentaliteti. Odlikujejo jo duhoviti dialogi, spretna komedijska tehnika zamenjave oseb, satirična ostrina in večna svežina dobro zamišljenih in napisanih duhovitih dramskih situacij, zaradi katerih Gogolj sodi med klasike svetovne literature.

Revizor je zmeraj znova izziv režiserjem in gledališčem, zato ni čudno, da slovi kot ena največkrat uprizarjanih komedij. Režiserka Mateja Koležnik bo poskrbela za realističen in sodoben pristop k besedilu, ki temelji tudi na svežem in živem jeziku. Gogolj je namreč napisal ostro in angažirano družbeno igro, ki v vsakem času odpira nove asociacije in vsaki družbi znova kaže svoje kritično in neizprosno ogledalo. In prav to je srhljivo smešno - da se v Gogoljevem ogledalu zlahka ugleda tudi današnja družba in prepozna današnja oblast. Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo tudi tokrat postavlja pred nas, da bi se v njem »s smehom skozi solze prepoznali«.

V majhni srenji se pojavi tujec, za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, da je revizor. Ob njegovem prihodu se začnejo nenadoma razkrivati vsa beda, poniglavost, hipokrizija, licemerje, ničevost in praznina Družbe, ki temelji na Strahu pred Oblastjo in njenimi Zakoni. V Revizorju gre predvsem za tragikomičen prikaz povprečne družbe, ki je izoblikovala posebne strategije, kako se ubraniti oziroma izogniti pritisku Oblasti in njenim Zakonom.

/dramska predstava - komedija/

Ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809-1852) se je rodil v obubožani plemiški družini. Študiral je v St. Petersburgu, bil državni uradnik in pozneje profesor zgodovine na peterburški univerzi. Pozneje se je posvetil izključno književnemu ustvarjanju. Uvrščamo ga na mejo med romantiko in realizmom.

Gogoljevo delo je odločilno vplivalo na razvoj ruske umetniške proze. Njegova dela so primer grotesknega realizma, kar pomeni, da se v njih realizem meša z grotesko. Obenem je bil Gogolj prvi, ki je oris sodobne stvarnosti povezal z moralnimi, s kritičnimi in z duhovnimi cilji. Njegova dela pripadajo vsem dobam in vsem literarnim smerem.

Komedija Revizor predstavlja izzivalno osnovo za uprizoritev, ki skozi tipologijo smešnih figur pokaže ogledalo naši malenkostni in samozadostni mentaliteti. Odlikujejo jo duhoviti dialogi, spretna komedijska tehnika zamenjave oseb, satirična ostrina in večna svežina dobro zamišljenih in napisanih duhovitih dramskih situacij, zaradi katerih Gogolj sodi med klasike svetovne literature.

Revizor je zmeraj znova izziv režiserjem in gledališčem, zato ni čudno, da slovi kot ena največkrat uprizarjanih komedij. Režiserka Mateja Koležnik bo poskrbela za realističen in sodoben pristop k besedilu, ki temelji tudi na svežem in živem jeziku. Gogolj je namreč napisal ostro in angažirano družbeno igro, ki v vsakem času odpira nove asociacije in vsaki družbi znova kaže svoje kritično in neizprosno ogledalo. In prav to je srhljivo smešno - da se v Gogoljevem ogledalu zlahka ugleda tudi današnja družba in prepozna današnja oblast. Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo tudi tokrat postavlja pred nas, da bi se v njem »s smehom skozi solze prepoznali«.

V majhni srenji se pojavi tujec, za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, da je revizor. Ob njegovem prihodu se začnejo nenadoma razkrivati vsa beda, poniglavost, hipokrizija, licemerje, ničevost in praznina Družbe, ki temelji na Strahu pred Oblastjo in njenimi Zakoni. V Revizorju gre predvsem za tragikomičen prikaz povprečne družbe, ki je izoblikovala posebne strategije, kako se ubraniti oziroma izogniti pritisku Oblasti in njenim Zakonom.

Knjiga Pes, pizda in peder je dramski prvenec Gregorja Fona, v katerem nam predstavi srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so že izgubili iluzije glede življenja in ga tudi že precej zavozili, a so še na točki, ko bi vseeno lahko obstajal kanček upanja za prihodnost.

Njihovo srečanje bi se lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka, a se izkaže, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si želeli.

V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da mobilni telefoni ne lovijo signala, ali kjer je »kot v riti od zamorca«, kot se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Vsi pa nam zrcalijo izpraznjenost medčloveških odnosov in površinskost sveta, v katerem živimo.
Pod površino njihovega dialoškega stampeda, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, se da zaslutiti, da je njihovo prijateljstvo že davno mrtvo, če je sploh kdaj obstajalo. Vonj tega razpadajočega trupla sikne to noč na plano in zastrupi zrak, ki ga dihajo, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli. In tudi jutro ne bo prineslo odrešitve.

Besedilo Pes, pizda in peder je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame 2008.

Knjiga Pes, pizda in peder je dramski prvenec Gregorja Fona, v katerem nam predstavi srečanje treh starih prijateljev, ki so v tistih letih, ko so že izgubili iluzije glede življenja in ga tudi že precej zavozili, a so še na točki, ko bi vseeno lahko obstajal kanček upanja za prihodnost.

Njihovo srečanje bi se lahko izteklo samo v hujšega jutranjega mačka, a se izkaže, da so njihova življenja prepletena bolj, kot bi si želeli.

V lokalu, ki je tako zelo izoliran od zunanjega sveta, da mobilni telefoni ne lovijo signala, ali kjer je »kot v riti od zamorca«, kot se izrazi eden od junakov, se odvije spopad treh ljudi, treh različnih pogledov na življenje, ki jim je skupno zgolj to, da nimajo nič skupnega. Vsi pa nam zrcalijo izpraznjenost medčloveških odnosov in površinskost sveta, v katerem živimo.
Pod površino njihovega dialoškega stampeda, ki je nabit s cinizmom, ironijo in zabavnimi anekdotami in ki je zaradi vedno večjih količin alkohola vedno bolj brutalen in neusmiljen, se da zaslutiti, da je njihovo prijateljstvo že davno mrtvo, če je sploh kdaj obstajalo. Vonj tega razpadajočega trupla sikne to noč na plano in zastrupi zrak, ki ga dihajo, ter izniči zadnje ostanke prijateljstva in človeškega dostojanstva, ki so ga morda še premogli. In tudi jutro ne bo prineslo odrešitve.

Besedilo Pes, pizda in peder je bilo nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame 2008.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Glasbeno-plesna pravljica Babica Zima je nastala kot skupni projekt plesalcev Plesnega društva Terpsihore ter glasbenikov Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto.

To je pravljica o babici Zimi, ki otrokom pripoveduje, kako so živali v mrzli zimi prihajale k njej po tople kožuščke, ker jih je zeblo.

Dirigent: Benjamin Pionnier
Solisti: Lana Kos, Valentin Pivovarov, Tim Ribič, Andreja Zakonjšek Krt, Petya Ivanova, Miro Solman, Jaki Jurgec

Koncert, ki ga posvečamo prazniku zaljubljencev, predstavlja zanimivo glasbeno popotovanje po svetu ljubezni, zajetem v zvočne podobe del za operne glasove in simfonični orkester. Poleg mojstra romantične melodike in senzibilne zasanjanosti Petra Iljiča Čajkovskega, avtorja najpopularnejših klasičnih baletov (Hrestač, Trnuljčica, Labodje jezero) in ekspresivnih oper (Evgenij Onjegin, Čarodejka, Pikova dama), ter njegovih sonarodnjakov Rimskega-Korsakova in Sergeja Rahmaninova so ustvarjalci tega prečudovitega večera izbrali tudi dela italijanskih opernih klasikov, zlasti Verdija in Donizettija, ki sta v svojih arijah opevala trpko lepoto ljubezni. V glasbenem dogodku ne bodo manjkali niti instrumentalne točke (Poročna koračnica iz Mendelssohnove suite Sen kresne noči), velike lirične izpovedi skladateljev Antonina Dvořáka (iz opere Rusalka) in Richarda Wagnerja (iz opere Večni mornar) ter temperamentno mediteransko okolje, kakršnega lahko občudujemo v popularnih neapeljskih napevih.

PROGRAM

Peter Iljič Čajkovski: poloneza iz opere Evgenij Onjegin
Peter Iljič Čajkovski: arija Tatjane iz opere Evgenij Onjegin
Peter Iljič Čajkovski: arija princa Gremina iz opere Evgenij Onjegin
Sergej Rahmaninov: Kavatina Aleka iz opere Aleko
Giuseppe Verdi: arija Vojvode Bella figlia dell'amore iz opere Rigoletto
Giuseppe Verdi: Dona è mobile iz opere Rigoletto
Gaetano Donizetti: Nemorinova romanca Una furtiva lagrima iz opere L'elisir d'amore
Antonin Dvořák: Mesičku na nebi hlubokém iz opere Rusalka
Richard Wagner: Arija Erika iz opere Večni mornar
Napolitanske pesmi: Torno al oriento, Santa Lucia, O sole mio, O paese da sole
Nikolaj Rimski-Korsakov: Čmrljev let
Giuseppe Verdi: arija Gilde Tutte le feste al tempio iz opere Rigoletto
Felix Mendelssohn-Bartholdy: Poročna koračnica iz suite Sen kresne noči, op. 61

/romantična komedija/

Romantična komedija v objemu tanga Čas za tango je zgodba o ženski in moškem, ki ju združi plesanje tanga. Oba se znajdeta pred nenavadno nalogo, da se morata naučiti tango, o čemer nikdar o življenju nista niti razmišljala. Vsak od njiju ima svoj skrit motiv, zakaj pristane na tak izziv. Prek učenja plesa se par začne spoznavati in zbliževati, vendar pa se na njuni ljubezenski poti pojavljajo ovire; in vprašanje je, če sta jih oba pripravljena premagati. Bodo njuna ljubezenska nesoglasja ogrozila njun projekt, da se v čim krajšem času naučita tango?

Tango je komunikacija plesalcev in le z iskrenostjo in s predanostjo lahko vzpostavita dobro komunikacijo. Vsak gib je le odgovor na partnerjev predlog kot pogovor v korakih. Bosta glavna junaka prisluhnila drug drugemu in se predala tangu?

Čas za tango je tretji avtorski projekt igralke Vesne Pernarčič; prva dva sta bila izredno uspešna; za vlogo Edith v predstavi Piaf Edith Piaf je prejela Borštnikovo nagrado za igro leta 2004, za vlogo Ježka v predstavi Greva se Ježka pa je prejela mednarodno nagrado na festivalu komornega gledališča Zlati Lev v Umagu leta 2007. Vesna Pernarčič je že dvakrat prejela nagrado žlahtna komedijantka na festivalu Dnevi komedije, in sicer leta 2007 za vlogo v komediji Bil je škrjanec in leta 2005 za vlogo predstavi Nora Nora. Zadnjih ... let je članica igralskega ansambla PG Kranj.

Andrej Murenc je nasmejal publiko v komediji Krpan vs. Brdavs in v uspešnici Blazno resno o seksu, v nekaj projektih je sodeloval je z Mini teatrom Ljubljana in Lutkovnim gledališčem Maribor, od leta 2009 pa je član igralskega ansambla SLG Celje.

/multimedijska predstava za otroke/

DEKLIČIN VSAKDAN Z IZVIRNIMI ANIMACIJAMI IN ŽANRSKO RAZNOVRSTNO GLASBENO PODLAGO.

Pravo princesko morda že poznate iz priljubljenih otroških knjig in glasbene zgoščenke. Tokrat se predstavlja še na gledališkem odru.

Predstava o deklici Mili, njenih vsakdanjih težavah in svetu domišljije, v katerega se tako rada podaja, ni le gledališka predstava, v kateri pod režijsko taktirko Uroša Fürsta nastopajo mladi igralci Šentjakobskega gledališča. Z izvirnimi animacijami in žanrsko raznovrstno glasbeno podlago je pravi omnibus nadarjenih slovenskih ustvarjalcev, med katerimi naj omenimo le najbolj zveneča imena, kot so Murat&Jose, Jurij Zrnec, Severa Gjurin, Drago Ivanuša, Igor Leonardi, Maya in drugi.

/multimedijska predstava za otroke/

DEKLIČIN VSAKDAN Z IZVIRNIMI ANIMACIJAMI IN ŽANRSKO RAZNOVRSTNO GLASBENO PODLAGO.

Pravo princesko morda že poznate iz priljubljenih otroških knjig in glasbene zgoščenke. Tokrat se predstavlja še na gledališkem odru.

Predstava o deklici Mili, njenih vsakdanjih težavah in svetu domišljije, v katerega se tako rada podaja, ni le gledališka predstava, v kateri pod režijsko taktirko Uroša Fürsta nastopajo mladi igralci Šentjakobskega gledališča. Z izvirnimi animacijami in žanrsko raznovrstno glasbeno podlago je pravi omnibus nadarjenih slovenskih ustvarjalcev, med katerimi naj omenimo le najbolj zveneča imena, kot so Murat&Jose, Jurij Zrnec, Severa Gjurin, Drago Ivanuša, Igor Leonardi, Maya in drugi.

/multimedijska predstava za otroke/

DEKLIČIN VSAKDAN Z IZVIRNIMI ANIMACIJAMI IN ŽANRSKO RAZNOVRSTNO GLASBENO PODLAGO.

Pravo princesko morda že poznate iz priljubljenih otroških knjig in glasbene zgoščenke. Tokrat se predstavlja še na gledališkem odru.

Predstava o deklici Mili, njenih vsakdanjih težavah in svetu domišljije, v katerega se tako rada podaja, ni le gledališka predstava, v kateri pod režijsko taktirko Uroša Fürsta nastopajo mladi igralci Šentjakobskega gledališča. Z izvirnimi animacijami in žanrsko raznovrstno glasbeno podlago je pravi omnibus nadarjenih slovenskih ustvarjalcev, med katerimi naj omenimo le najbolj zveneča imena, kot so Murat&Jose, Jurij Zrnec, Severa Gjurin, Drago Ivanuša, Igor Leonardi, Maya in drugi.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/glasbena monokomedja/

ZANIMIVO POTOVANJE SKOZI ZGODOVINO GLASBE - STROKOVNO, A S POUDARJENO DUHOVITOSTJO.

Koncert za anekdoto in klavir Od tišine do glasbe je avtorski projekt Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. V predstavi nas dramski igralec in pianist Jure Ivanušič v sproščenem enournem nastopu na zanimiv in privlačen način z anekdotami in s šalami popelje skozi zgodovino in fenomen glasbe v vsej njeni raznovrstnosti. V svojem ilustrativnem, duhovitem, a vendar strokovno verodostojnem, virtuoznem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu se mojstrsko prelevi iz ene glasbeno relevantne vloge v drugo; od pianista do pevca, od skladatelja do dirigenta, od muzikologa do glasbenega kritika. Dotakne se zgodovine in razvoja glasbe, komponiranja, glasbenih posebnosti, celo plagiatov in anekdot, podkrepljenih s primeri iz prakse, pa tudi konzumiranja glasbe, navad in razvad, vse od bonbona do bontona, od uverture do aplavza. Občinstvo popelje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona.

/dramska predstava/

O ODNOSIH V DRUŽINI - TENKOČUTNA ZGODBA Z VELIKO SPOROČILNOSTJO.

Imej se rad je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbene dinamike zunanjega sveta. Avtor besedila je

slovenski dramatik Franjo Frančič, režisersko taktirko pa je imela v rokah tankočutna poznavalka otroškega domišljijskega sveta Katja Pegan, ki je pred leti režirala tudi eno največjih otroških uspešnic SSG Trst Ti in jaz, Mali medo.

»Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati »sončno otroštvo«. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: Rad bi bil lunin žarek tvoj/ rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu; v njem želijo zbuditi njegov lasten spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več, v njem vidi edino pravo držo do sveta,« pojasnjuje režiserka Peganova.

/dramska predstava/

O ODNOSIH V DRUŽINI - TENKOČUTNA ZGODBA Z VELIKO SPOROČILNOSTJO.

Imej se rad je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbene dinamike zunanjega sveta. Avtor besedila je

slovenski dramatik Franjo Frančič, režisersko taktirko pa je imela v rokah tankočutna poznavalka otroškega domišljijskega sveta Katja Pegan, ki je pred leti režirala tudi eno največjih otroških uspešnic SSG Trst Ti in jaz, Mali medo.

»Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati »sončno otroštvo«. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: Rad bi bil lunin žarek tvoj/ rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu; v njem želijo zbuditi njegov lasten spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več, v njem vidi edino pravo držo do sveta,« pojasnjuje režiserka Peganova.

/dramska predstava/

O ODNOSIH V DRUŽINI - TENKOČUTNA ZGODBA Z VELIKO SPOROČILNOSTJO.

Imej se rad je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbene dinamike zunanjega sveta. Avtor besedila je

slovenski dramatik Franjo Frančič, režisersko taktirko pa je imela v rokah tankočutna poznavalka otroškega domišljijskega sveta Katja Pegan, ki je pred leti režirala tudi eno največjih otroških uspešnic SSG Trst Ti in jaz, Mali medo.

»Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati »sončno otroštvo«. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: Rad bi bil lunin žarek tvoj/ rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu; v njem želijo zbuditi njegov lasten spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več, v njem vidi edino pravo držo do sveta,« pojasnjuje režiserka Peganova.

/dramska predstava/

O ODNOSIH V DRUŽINI - TENKOČUTNA ZGODBA Z VELIKO SPOROČILNOSTJO.

Imej se rad je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbene dinamike zunanjega sveta. Avtor besedila je

slovenski dramatik Franjo Frančič, režisersko taktirko pa je imela v rokah tankočutna poznavalka otroškega domišljijskega sveta Katja Pegan, ki je pred leti režirala tudi eno največjih otroških uspešnic SSG Trst Ti in jaz, Mali medo.

»Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati »sončno otroštvo«. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: Rad bi bil lunin žarek tvoj/ rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu; v njem želijo zbuditi njegov lasten spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več, v njem vidi edino pravo držo do sveta,« pojasnjuje režiserka Peganova.

/dramska predstava/

AKTUALNA TEMATIKA V NAPETI ZGODBI, KI BI JO MORALA VIDETI VSAK MLADOSTNIK IN ODRASEL.

Kamni je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro.

Tekst je doživel mnogo uprizoritev in dosegel velik uspeh po svetu, zahvaljujoč aktualni tematiki in napeti zgodbi, ki uporablja vse elemente, celo stereotipe filmskih detektivk, družbeni angažiranosti, modernemu konceptu, v katerem se odraža sodoben pogled na gledališče za otroke in mlade, in predvsem zaradi vešče izpisanih karakterjev, ki dajejo izrazite možnosti za igralske kreacije.

/dramska predstava/

AKTUALNA TEMATIKA V NAPETI ZGODBI, KI BI JO MORALA VIDETI VSAK MLADOSTNIK IN ODRASEL.

Kamni je dramatizirana resnična zgodba o dveh fantih, ki sta metala kamenje z mostu nad avtocesto in tako ubila voznika. Napisana je kot igra za dva igralca, ki preigravata lika dečkov in dveh detektivov skozi vso igro.

Tekst je doživel mnogo uprizoritev in dosegel velik uspeh po svetu, zahvaljujoč aktualni tematiki in napeti zgodbi, ki uporablja vse elemente, celo stereotipe filmskih detektivk, družbeni angažiranosti, modernemu konceptu, v katerem se odraža sodoben pogled na gledališče za otroke in mlade, in predvsem zaradi vešče izpisanih karakterjev, ki dajejo izrazite možnosti za igralske kreacije.

/večer poezije in glasbe/

Nastopajo:
Saša Pavček
Aljoša Rijavec, klavir
Šemsudin - Dino Džopa, kitara
Jan Oršič, bas kitara

Igralko Sašo Pavček vsi zelo dobro poznamo, predvsem iz predstav njenega matičnega gledališča SNG Drama Ljubljana, v katerem je nanizala celo vrsto nepozabnih dramskih vlog. Leta 2005 je postala docentke za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT, kjer je od 2006 zaposlena kot profesorica umetniške besede. A vendar Saša Pavček ni le igralka, saj je že leta 2003 napisala svoj dramski prvenec Čisti vrelec ljubezni, ki je bil nominiran za Grumov nagrado in kasneje tudi uprizorjen na velikem odru ljubljanske Drame. Dve leti kasneje je izšel tudi njen knjižni prvenec Na odru zvečer, njena najnovejša stvaritev pa je pesniška zbirka Obleci me v poljub.

Prav pri tej zbirki poezije se je Saša Pavček odločila besedo nadgraditi še z glasbo in nastal je gledališko-glasbeni večer, v katerem se moč govorjene besede prepleta s tenkočutno glasbo, ki je nastajala ob improvizacijah na njeno poezijo in se razvila v izvrstne kompozicije, ki so še najbolj sorodne muzikalu in filmski glasbi. Tako so pesmi izvajane na gledališki način, ki združuje vrhunsko interpretko svojega lastnega dela in tri prekaljene glasbenike, ki jih sicer lahko poslušamo v zasedbah, kot so Sedef, Aritmija, Jupiter 42 ... Čaka nas torej temperamenten večer ljubezenskih pesmi in čutne glasbe, ki prinaša iskrena čustva, toplino, strast, igrivost in humor.

Kajti največ vélike svetovne in domače poezije poje o ljubezni; zdaj pa se je povečala za še en dobro slišen glas. Pesmi v pesniškem prvencu Saše Pavček imajo namreč največ povedati o ljubezni. Vsaka pesem je zgodba, toda ob vseh ne spregledamo osrednje, ki je položena na dno te pesniške knjige in se ji reče zaključena ljubezenska zgodba. »Za nas, ki beremo to zgodbo, kakor se je razcvetela v poeziji,« je zapisal urednik zbirke Peter Kolšek, »je pomembna ena stvar: spoznali smo jo kot radost in ne kot muko ljubezenskega doživljanja, in to v jeziku, ki ne išče artizma, saj mu je umetniška veščina kar dana.«

V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna iztrjevalka, pred katero ni moč ubežati.

Iztok Mlakar je tokrat navdih našel pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman).

Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak ...

Iztok Mlakar je z žlahtno rahločutnostjo, ostrim švrkanjem, a vselej tudi srčnim razumevanjem človeških vrlin in »vrlin«, ustvaril zavidljiv opus songov in komedijo Duohtar pod mus!, ki je v režiji Vita Tauferja in koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica doživela več kot dvesto ponovitev in prejela vrsto nagrad in priznanj.

V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna iztrjevalka, pred katero ni moč ubežati.

Iztok Mlakar je tokrat navdih našel pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman).

Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak ...

Iztok Mlakar je z žlahtno rahločutnostjo, ostrim švrkanjem, a vselej tudi srčnim razumevanjem človeških vrlin in »vrlin«, ustvaril zavidljiv opus songov in komedijo Duohtar pod mus!, ki je v režiji Vita Tauferja in koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica doživela več kot dvesto ponovitev in prejela vrsto nagrad in priznanj.

Koncertni mojster: Benjamin Ziervogel

Štirje letni časi beneškega skladatelja Antonia Vivaldija so brezčasna umetnina, ki je dediščina vseh prebivalcev našega planeta. Simfonični orkester RTV Slovenija bo kot stalni gost Kulturnega centra Janeza Trdine to umetnino predstavil pod vodstvom koncertnega mojstra Benjamina Ziervogla, ki bo nastopil tudi kot solist.

Izvedba enega od najpopularnejših glasbenih del nasploh bo dopolnjena s poezijo, izbrano iz za Slovence prav tako brezčasne zbirke Pesmi štirih.

V ozadju pa čudoviti prizori Novega mesta in okolice, ujeti v fotografski objektiv v vseh štirih letnih časih.

PROGRAM

Antonio Vivaldi: Koncert št. 1 v E-duru, RV 269, Pomlad
Allegro Largo
Allegro

Koncert št. 2 v g-molu, RV 315, Poletje
Allegro non molto - Allegro
Adagio - Presto - Adagio
Presto

Koncert št. 3 v F-duru, RV 293, Jesen
Allegro
Adagio molto
Allegro

Koncert št. 4 v f-molu, RV 297, Zima
Allegro non molto
Largo
Allegro

»Freulein« Fischer, kulturna atašejka Berlina, zaslišuje njegovo malenkost - Pabla Picassa. Sam vrh nacistične stranke je atašejki zadal nalogo, da odkrije, katera od treh Picassovih slik, ki so jih pred kratkim zaplenili judovskim družinam, je izvirni Picasso. Ministrstvo za propagando namreč načrtuje razstavo in umetnik mora potrditi verodostojnost slik, kajti na nobeni od njih ni Picassovega podpisa. Tista, ki jo bo Picasso podpisal, bo potem sežgana skupaj z deli drugih avtorjev, za katera nemški rajh meni, da si to zaslužijo. Srečanje hladne nemške lepotice in temperamentnega španskega umetnika se sprevrže v dvoboj dveh različnih svetov. Skozi tri različne slike sledimo Picassovemu življenju in ustvarjanju, in sicer od otroštva in mladosti prek sedanjosti do vojne in njenih grozot. Odlična drama dveh ljudi, dveh nasprotujočih si polov, dveh egov, ki pripelje do presenetljivega vrhunca.

»Freulein« Fischer, kulturna atašejka Berlina, zaslišuje njegovo malenkost - Pabla Picassa. Sam vrh nacistične stranke je atašejki zadal nalogo, da odkrije, katera od treh Picassovih slik, ki so jih pred kratkim zaplenili judovskim družinam, je izvirni Picasso. Ministrstvo za propagando namreč načrtuje razstavo in umetnik mora potrditi verodostojnost slik, kajti na nobeni od njih ni Picassovega podpisa. Tista, ki jo bo Picasso podpisal, bo potem sežgana skupaj z deli drugih avtorjev, za katera nemški rajh meni, da si to zaslužijo. Srečanje hladne nemške lepotice in temperamentnega španskega umetnika se sprevrže v dvoboj dveh različnih svetov. Skozi tri različne slike sledimo Picassovemu življenju in ustvarjanju, in sicer od otroštva in mladosti prek sedanjosti do vojne in njenih grozot. Odlična drama dveh ljudi, dveh nasprotujočih si polov, dveh egov, ki pripelje do presenetljivega vrhunca.

»Freulein« Fischer, kulturna atašejka Berlina, zaslišuje njegovo malenkost - Pabla Picassa. Sam vrh nacistične stranke je atašejki zadal nalogo, da odkrije, katera od treh Picassovih slik, ki so jih pred kratkim zaplenili judovskim družinam, je izvirni Picasso. Ministrstvo za propagando namreč načrtuje razstavo in umetnik mora potrditi verodostojnost slik, kajti na nobeni od njih ni Picassovega podpisa. Tista, ki jo bo Picasso podpisal, bo potem sežgana skupaj z deli drugih avtorjev, za katera nemški rajh meni, da si to zaslužijo. Srečanje hladne nemške lepotice in temperamentnega španskega umetnika se sprevrže v dvoboj dveh različnih svetov. Skozi tri različne slike sledimo Picassovemu življenju in ustvarjanju, in sicer od otroštva in mladosti prek sedanjosti do vojne in njenih grozot. Odlična drama dveh ljudi, dveh nasprotujočih si polov, dveh egov, ki pripelje do presenetljivega vrhunca.

/lutkovna predstava/

POMEN POGUMA, IZNAJDLJIVOSTI IN TOVARIŠTVA TUDI V KRALJESTVU MARLJIVIH IN KORISTNIH PODZEMNIH BITIJ.

Špela Kuclar je pogledala globoko v deževniške rove in tam odkrila povsem nov svet. Opisala ga je v treh napetih zgodbah. Dve sta izšli v slikanicah z naslovoma Kako postati deževnikar ter Glistosrbeži in lepljiva snov, tretja - Napad hroščev - pa je najprej zaživela na lutkovnem odru.

Deževnigrad je eno najlepših in najstarejših mest pod zemljo. V njih živijo deževniki, zelo napredna in razvita bitja, ki imajo v svojih mestih pod zemljo tudi ulice, župane, tovarne in šole. Deževniški agenti - imenovani deževnikarji, ki so izjemno pogumni, pametni, dobro izurjeni in moderno oblečeni - pa raziskujejo tudi svet na površju. Nik in njegovi sošolci v Deževnikarski visoki šoli morajo opraviti zadnjo nalogo, preden postanejo pravi deževnikarji - raziskovalci zunanjega sveta. Naloga jim sicer spodleti, vendar zaradi spleta okoliščin dobijo možnost popravnega izpita v resnični krizni situaciji, ki ga opravijo z odliko.

/lutkovna predstava/

POMEN POGUMA, IZNAJDLJIVOSTI IN TOVARIŠTVA TUDI V KRALJESTVU MARLJIVIH IN KORISTNIH PODZEMNIH BITIJ.

Špela Kuclar je pogledala globoko v deževniške rove in tam odkrila povsem nov svet. Opisala ga je v treh napetih zgodbah. Dve sta izšli v slikanicah z naslovoma Kako postati deževnikar ter Glistosrbeži in lepljiva snov, tretja - Napad hroščev - pa je najprej zaživela na lutkovnem odru.

Deževnigrad je eno najlepših in najstarejših mest pod zemljo. V njih živijo deževniki, zelo napredna in razvita bitja, ki imajo v svojih mestih pod zemljo tudi ulice, župane, tovarne in šole. Deževniški agenti - imenovani deževnikarji, ki so izjemno pogumni, pametni, dobro izurjeni in moderno oblečeni - pa raziskujejo tudi svet na površju. Nik in njegovi sošolci v Deževnikarski visoki šoli morajo opraviti zadnjo nalogo, preden postanejo pravi deževnikarji - raziskovalci zunanjega sveta. Naloga jim sicer spodleti, vendar zaradi spleta okoliščin dobijo možnost popravnega izpita v resnični krizni situaciji, ki ga opravijo z odliko.

/lutkovna predstava/

POMEN POGUMA, IZNAJDLJIVOSTI IN TOVARIŠTVA TUDI V KRALJESTVU MARLJIVIH IN KORISTNIH PODZEMNIH BITIJ.

Špela Kuclar je pogledala globoko v deževniške rove in tam odkrila povsem nov svet. Opisala ga je v treh napetih zgodbah. Dve sta izšli v slikanicah z naslovoma Kako postati deževnikar ter Glistosrbeži in lepljiva snov, tretja - Napad hroščev - pa je najprej zaživela na lutkovnem odru.

Deževnigrad je eno najlepših in najstarejših mest pod zemljo. V njih živijo deževniki, zelo napredna in razvita bitja, ki imajo v svojih mestih pod zemljo tudi ulice, župane, tovarne in šole. Deževniški agenti - imenovani deževnikarji, ki so izjemno pogumni, pametni, dobro izurjeni in moderno oblečeni - pa raziskujejo tudi svet na površju. Nik in njegovi sošolci v Deževnikarski visoki šoli morajo opraviti zadnjo nalogo, preden postanejo pravi deževnikarji - raziskovalci zunanjega sveta. Naloga jim sicer spodleti, vendar zaradi spleta okoliščin dobijo možnost popravnega izpita v resnični krizni situaciji, ki ga opravijo z odliko.

/lutkovna predstava/

POMEN POGUMA, IZNAJDLJIVOSTI IN TOVARIŠTVA TUDI V KRALJESTVU MARLJIVIH IN KORISTNIH PODZEMNIH BITIJ.

Špela Kuclar je pogledala globoko v deževniške rove in tam odkrila povsem nov svet. Opisala ga je v treh napetih zgodbah. Dve sta izšli v slikanicah z naslovoma Kako postati deževnikar ter Glistosrbeži in lepljiva snov, tretja - Napad hroščev - pa je najprej zaživela na lutkovnem odru.

Deževnigrad je eno najlepših in najstarejših mest pod zemljo. V njih živijo deževniki, zelo napredna in razvita bitja, ki imajo v svojih mestih pod zemljo tudi ulice, župane, tovarne in šole. Deževniški agenti - imenovani deževnikarji, ki so izjemno pogumni, pametni, dobro izurjeni in moderno oblečeni - pa raziskujejo tudi svet na površju. Nik in njegovi sošolci v Deževnikarski visoki šoli morajo opraviti zadnjo nalogo, preden postanejo pravi deževnikarji - raziskovalci zunanjega sveta. Naloga jim sicer spodleti, vendar zaradi spleta okoliščin dobijo možnost popravnega izpita v resnični krizni situaciji, ki ga opravijo z odliko.

/dramska predstava/

ZNAMENITA PRAVLJICA V VERZIH, DODATNO POPOPRANA S HUDOMUŠNIMI DOMISLICAMI.

Janko in Metka sta vedoželjna in spretna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne ugotovi, da doma ni dovolj hrane za vse in se odloči, da bo otroka pustila v gozdu. Iznajdljiva Janko in Metka najdeta pot do doma s pomočjo kamenčkov, ki sta jih puščala za seboj. Naslednjič se mačeha odloči, da bo družina odšla po drva globoko v gozd. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobljejo lačne ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice iz sladkarij, v kateri živi teta Žiralda, ki ima z njima posebne načrte.

Znamenito Grimmovo pravljico so se ustvarjalci odločili dodatno »popoprati«, zato so k sodelovanju povabili pesnika in pisatelja Andreja Rozmana Rozo. Napisal je besedilo v verzih, ki sicer sledi znani zgodbi, je pa polno hudomušnih domislic. Sodobno interpretacijo znamenite pravljice je režiral Robert Waltl, igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja Mini teatra Ljubljana, ki neguje umetniško gledališče za otroke in mlade na najvišji ravni. Waltl je za svoje delo prejel številne nagrade doma in v tujini.

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj ...

Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj ...

Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.