X

POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Avtor
Ivan Cankar
Režiser
Vito Taufer
Izvajalci
Blaž Šef, Uroš Kaurin k. g., Dario Varga, Ivan Godnič, Ivan Peternelj, Matej Recer, Ivan Rupnik, Matija Vastl, Sandi Pavlin k. g. / Brane Grubar k. g., Željko Hrs, Robert Prebil, Boris Kos, Uroš Maček, Janja Majzelj
Producent
Slovensko mladinsko gledališče
Fotografija
Žiga Koritnik

POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI

PREMISLEK O UMETNIKU IN NJEGOVEM POLOŽAJU V DRUŽBI PRED STO LETI IN TUDI DANES.

Drama Ivana Cankarja (1876–1918) Pohujšanje v dolini šentflorjanski je bila prvič uprizorjena že takoj po nastanku leta 1907. Nastala je iz odpora do odnosa, ki ga je imela takratna družba do umetnosti in svobodnega izražanja. Reakcije na dramo so bile v času po nastanku zelo različne: posamezniki so jo kritizirali ali hvalili ne glede na pripadnost klerikalni ali liberalni stranki.

 

Tudi danes Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski ostaja vznemirljivo zlasti zaradi svoje dionizičnosti in odprte oblike, hkrati pa zaradi izjemno natančnega seciranja psihopatologije slovenskega vsakdanjika – tako iz Cankarjevega kot tudi našega prostora in časa. Cankar s svojima etiko in estetiko odzvanja v naših glavah zaradi temeljnosti vprašanj, ki si jih zastavlja, in živosti umetniških odgovorov, ki jih uteleša.

 

Tauferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moških likov stali samo moški, ni nekaj novega, deluje pa učinkovito. Tako so v Cankarjevi farsi vloge vseh likov prevzeli igralci, le v vlogi Zlodeja se je izvrstno znašla igralka.

Igor Đukić, siol.net

ferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moškihferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moškihferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moškihferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moškihTauferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moških likov stali samo moški, ni nekaj novega, deluje pa učinkovito. Tako so v Cankarjevi farsi vloge vseh likov prevzeli igralci, le v vlogi Zlodeja se je izvrstno znašla igralkaTauferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moških likov stali samo moški, ni nekaj novega, deluje pa učinkovito. Tako so v Cankarjevi farsi vloge vseh likov prevzeli igralci, le v vlogi Zlodeja se je izvrstno znašla igralka. Tauferjev režijski prijem, ko se je za potrebe komičnega zazrl daleč nazaj v preteklost, v čas antike, ko so za maskami ženskih in moških likov stali samo moški, ni nekaj novega, deluje pa učinkovito. Tako so v Cankarjevi farsi vloge vseh likov prevzeli igralci, le v vlogi Zlodeja se je izvrstno znašla igralka.


NAGRADI

Janja Majzelj, Borštnikova nagrada leta 2011 za vlogo Zlodeja

Empera3zz in Barbara Pavlin, Borštnikova nagrada leta 2011 za oblikovanje maske

Nazaj na seznam