Vsebina je od torka, 25. maja, do ponedeljka,31. maja, dostopna na povezavi
IZVAJALCI
Zbor Carmina Slovenica
Karmina Šilec, avtorica projekta in dirigentka
Orkester Slovenske vojske
Big band Orkestra Slovenske vojske s solisti
Janez Dovč, harmonika
Marko Črnčec, klavir
Matej Hotko, bas
Gašper Peršl, tolkala
Saša Olenjuk, violina, kitara, orglice
Darko Rošker, tuba
Nadja Stegne, Zvezdana Novaković, Mojca Potrč, Eva Germ, glas
MPZ Srečko Kosovel Ajdovščina
MPZ KUD Pošta Maribor
MPZ Slava Klavora Maribor
*
Koncertni zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Choregie, vokalno gledališč, vključuje glasbo, gib, igro in druge odrske elemente.
Carmina Slovenica je v Novem mestu gostovala večkrat, izvedla je koncertni večer, projekta Scivias in Drum café, nazadnje, leta 2009, pa tudi dogodek Na juriš in the mood! Obiskovalci, ki so takrat napolnili Trdinovo dvorano do zadnjega kotička, so se za izjemno čustven večer in veliko glasbeno doživetje izvajalcem zahvalili s stoječim aplavzom. Avtorica projekta in dirigentka je bila Karmina Šilec, za spremljavo na harmoniki je poskrbel Janez Dovč.
Na juriš in the mood! ponuja glasbo, ki so jo poslušali in izvajali v obdobju boja proti fašizmu. Gre za glasbo predvojnega Pariza, za židovske, francoske in italijanske pesmi, ameriški swing in slovenske partizanske pesmi – od Boogie Woogie Bugle Boy, Kiss me Good Night, Sergeant Major, Lili Marleen, Remember Pearl Harbor, Je suis swing do Hej, brigade in Na juriš.
Takratno vzdušje lahko obudite z ogledom koncertnega dogodka, ki je bil posnet v dvorani SNG Maribor s še večjo glasbeno in pevsko zasedbo. Vsebina je od torka, 25. maja, do ponedeljka,31. maja, dostopna na povezavi
* * *
Med vojno so peli in poslušali glasbo vsi – vojaki in civilno prebivalstvo. Glasba je ljudi povezovala v protifašističnem uporu, jim krepila optimizem in trdno vero v končno zmago.
Leta trpljenja v vojni, nasilja, junaštev, upanje na prihajajočo svobodo, želja po novem družbenem redu – vse to so bili motivi za nastanek številnih skladb. Glasba je bila lahko družbeno angažirana, lahko pa je bila samo za spodbudo in zabavo. Glasbeni izrazi tega časa so bili zelo nasprotni si: od liričnih, nežnih razpoloženj, ki odražajo nemoč, krute usode in trpljenje, prek borbenih pesmi, ki izražajo ponos, zmago, slavo, čast in zavedanje moči, pa vse do humornih, ironičnih in celo ciničnih pesmi.
Druga svetovna vojna je bila prva vojna, v kateri so zares dejavno sodelovali tudi mediji. Propagandni oddelki so glasbo prenašali prek radia in filma ter celo propagirali določene izvajalce. Nemci so zelo jasno določili, katero glasbo je primerno poslušati in katere ne; to drugo so tudi prepovedali izvajati in poslušati, iz svoje zemlje pa pregnali številne odlične glasbenike, še več pa jih zaprli v taborišča. V istem obdobju so Angleži in Američani plesali boogie, peli swing in poslušali big bande, Francozi so mrmrali popevke, medtem ko so imeli Rusi raje vojaške marše in melanholične napeve.
Pesem je zaznamovala tako vojno kot tudi povojna obdobja. Generacije Slovencev so rasle s partizansko pesmijo, in zato je, ne glede na politične in družbene spremembe, ostala v naših srcih. Tudi (ali predvsem) brez politične konotacije - kot spomin na čase prepevanja na proslavah, sprejemanja v pionirske in mladinske vrste, čase velikih praznikov mladosti ... Ko človek zasliši to pesem, se mu zbudijo spomini na neke druge čase, druge svetove.
* * *
VEČ O PESMIH
Kozaračko kolo je najbolj znan partizanski ples, ki je dobil ime po Kozari, bosanski planini, prizorišču velikih bitk.
Ruski napev Po dolinam i po zagorjam /Po dolinah, po planinah/ je bila zelo popularna vojna pesem, ki govori o boju boljševiških partizanov proti japonski okupaciji na ruskem vzhodu. Pesem so posvojili tudi drugi narodi, med njimi tudi Slovenci, in jo peli še veliko let po njenem nastanku.
Komunisti, anarhisti, socialisti in drugi protifašistični partizani v Italiji so prepevali Bella Ciao. Skladba (avtor besedila je neznan) je nastala po ljudskem napevu Zjutraj, ko vstanem (morda celo po judovskem klezmerju), ki so ga prepevale ženske, ko so delale na riževih poljih. Skupina italijanskih partizanov je v letu 1944 skupinsko zložila besedilo La brigata Garibaldi na znano melodijo vojaške koračnice. Kmalu je bila pesem uradno priznana za himno garibaldskih brigad v pokrajini Reggio Emilia.
Le Chant des Partisans /Pesem partizanov/ je bila najbolj popularna pesem svobodne Francije. Nastala je v Londonu, in sicer na ruski napev; po prvih predvajanjih na BBC je bila kmalu tako popularna, da je postala poleg marseljeze kar neuradna nacionalna himna.
Radio Beograd je po naročilu nemškega feldmaršala Erwina Rommla vsak večer predvajal skladbo Lili Marleen in poslušali so jo vojaki v Evropi in celo v severni Afriki. Dekle pod laterno, znana kot Lili Marleen, je zagotovo najbolj znamenita, nadvse priljubljena skladba tega časa. Sicer nemška pesem je v različnih inačicah zvenela iz bojnih jarkov tako nemških vojakov (čeravno ji je nemški propagandni stroj nasprotoval, ker ni bila dovolj borbena) kot zaveznikov . Bila je neuradna himna pehot na obeh straneh bojne črte.
Novica o varšavskem getu je v Vilni spodbudila nastanek najbolj znane pesmi v jidišu iz obdobja, v katerem se je zgodil holokavst, ki je kmalu postala himna judovskih partizanov. Zog nit keyn mol az du geyst dem letstn veg /Nikoli ne reci, da hodiš zadnjo pot/ je s svojim optimizmom spodbujala k nadaljevanju boja za obstanek.
Veliko popularnost med britanskimi vojaki druge svetovne vojne je dosegla leta 1939 nastala humorna Kiss Me Goodnight, Sergeant Major /Poljubi me za lahko noč, višji praporščak.
Čas med letoma 1939 in 1945 je bil grozljiv čas, a hkrati je bilo to pravo obdobje za vojne pilote in tudi za glasbo. Iz tega časa ne bosta pozabljeni skladbi In the Mood ter Sentimental Journey. V tistem času je nastalo neverjetno število skladb, neverjetno pa je tudi število skladateljev, big bandov (Glenn Miller, Benny Goodman), pevcev (Frank Sinatra, Bing Crosby) in ženskih glasbenih skupin (Andrews Sisters), ki so tedaj ustvarjali.
Glasbena ikona druge svetovne vojne pa je postala skladba Boogie Woogie Bugle Boy, ki so jo skrivaj prenesli celo v Nemčijo pod naslovom Hitler's Marching Songs.
Popularna kultura vojnega časa in z vojno navdihnjene skladbe pa so služile tudi kot podpora propagandi ameriške vlade v odnosu do Japonske. Moč glasbe je močno služila pri mobilizaciji ameriškega naroda. Moralni imperativ 'prevlada Američanov (dobro, krščansko) proti manjvrednosti Japoncev (zlo, greh)' je bil postavljen v okoliščine Pearl Harborja. Čeprav večina Američanov do napada Japoncev sploh ni vedela, kje Pearl Harbor je, je v nekaj dneh, celo v nekaj urah po napadu nastalo veliko skladb; izdajatelji so kar tekmovali, kdo bo prej prišel na trg. Besedila so bila večkrat precej groba, celo rasistična. Tako se na primer Uncle Sam ne ukvarja le s »snap Jap«, temveč tudi z Mussolinijem in s Hitlerjem (Let's Remember Pearl Harbor).
* * *
PROGRAM koncerta Na juriš in the mood! v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu 6. oktobra 2009
Kozaračko kolo /bosanska ljudska; prir. K. Š./
Po dolinam i po zagorjam /ruska partizanska, glasba P. S. Parfenov/A. V. Aleksandrov, besedilo T. Aturov, prir. R. Gobec/
Bella ciao, La brigata Garibaldi /italijanska partizanska, glasba N. N., besedilo N. N.; prir. CS/
Smrt v Brdih /glasba Makso Pirnik, besedilo N. Carevska – Živa/
Bilečanka /glasba in besedilo M. Apih; prir. P. Kalan/
Počiva jezero v tihoti /po alpskem napevu, prir. R. Gobec/
Puntarska /puntarska, besedilo Mile Klopčič, prir. R. Gobec/
Komandant Stane /glasba K. Pahor, besedilo C. Zagorski/M. Klopčič/
Jutri gremo v napad /glasba J. Kuhar, besedilo M. Bor/
Nabrusimo kose /po ruski melodiji, besedilo M. Apih, prir. C. Pregelj/
Hej tovariši /glasba M. Kozina, besedilo F. Kosmač/
Pesem o svobodi /glasba in besedilo R. Gobec/
* * * * * *
Nov cvet /glasba K. Pahor, besedilo J. Udovič; prir. CS/
Šivala je deklica zvezdo /po ljudskih napevih, prir. R. Gobec; prir. CS/
Za vasjo je čredo pasla /po angleškem napevu prir. C. Pregelj, besedilo L. Kukavica; prir. CS/
Na oknu glej obrazek bled /na melodijo Austriane prir. R. Gobec, besedilo M. Ribičič/S. Samec; prir. CS/
Le Chant des Partisans /francoska partizanska, glasba A. Marly, besedilo M. Druon/J. Kessel; prir. CS), solistka: Eva Germ
Lili Marleen /nemška pesem, glasba N. Schultze, besedilo H. Leip; prir. CS/, solistka: Jasmina Črnčič
Zog nit keyn mol /židovska partizanska, glasba D. in D. Porkrass, besedilo H. Glik; prir. M. Isaacson in CS/
Če zapojemo veselo /glasba B. Adamič, besedilo F. Kosmač/
Pesem XlV. divizije /glasba M. S. Špik, besedilo K. Destovnik - Kajuh; prir. R.Gobec/
Na juriš /glasba K. Pahor, besedilo T. Seliškar/
Domovina naša je svobodna /glasba V. Mihelčič, besedilo F. Kosmač; prir. CS/
Bratje, le k soncu, svobodi /ruska revolucionarna, besedilo M. Klopčič, prir. C. Pregelj; prir. CS/
Slovenci kremeniti /besedilo F. Gerl in drugi, prir. R. Gobec; prir. CS/
Kovači smo /ruska proletarska, prir. R. Gobec; prir. CS/
Kiss Me Goodnight, Sergeant Major /angleška vojaška, A. Noell, D. Pelosi; prir. CS/
Remember Pearl Harbor /ameriška, glasba S. Kaye, besedilo D. Reid; prir. CS/
Boogie Woogie Bugle Boy /ameriška, glasba H. Prince, besedilo D. Raye/