X

JESEN VEJE V ALEJI, koncert samospevov Josipa Ipavca
Producent
Kozinov abonma in izven
Fotografija
Daniel Celarec

JESEN VEJE V ALEJI, koncert samospevov Josipa Ipavca

OBELEŽITEV JUBILEJNEGA LETA SLOVENSKEGA MOZARTA – JOSIPA IPAVCA.

 

Marko HRIBERNIK, klavir

Urška ARLIČ GOLOLIČIČ, sopran

Samospevi Josipa Ipavca spadajo med bisere slovenske vokalne lirike ob prelomu 19. v 20. stoletje. So najintimnejši in najdragocenejši del njegovega opusa. Prispevek Josipa Ipavca k slovenski glasbi pred prvo svetovno vojno je izjemno pomemben, saj razširja njena obzorja do evropskih dosežkov. Nekateri Ipavčevi samospevi bodo v letu 2021, ki ga je naša država razglasila za leto Josipa Ipavca, izvedeni prvič.  

Stoto obletnico skladateljeve smrti bomo v Novem mestu obeležili z nastopom sopranistke Urške Arlič Gololičič in pianista Marka Hribernika. Sopranistka Urška Arlič Gololičič, solistka ljubljanske opere, prav tako kakor rodbina skladateljev Ipavcev izhaja iz Šentjurja. S posebno ljubeznijo se posveča poustvarjanju njihovih del, še posebej zadnjemu iz rodbine, Josipu, čigar opus je še dokaj neraziskan in manj izvajan. 

***

Program:

1.       Pomladni počitek (Hans Willy Mertens/Jože Humer)

2.       V pomladi (Anonymus/ Igor Grdina)

3.       Pomladna (Theodor Storm/Igor Grdina)

4.       V češnjevem vrtu (Anonymus/Igor Grdina)

5.       Pomladna noč (Niebauer/Jože Humer)

6.       Divja roža in bršljan (Julius Rodenberg/Pavel Oblak)

7.       Čez leta (Adolf Böttger/Smiljan Samec)

8.       Balada (Anonymus/Pavel Oblak)

9.       V noči (Anonymus)

10.   Popotnikova nočna pesem (Johann Wolfgang von Goethe/Igor Grdina)

11.   V tujini (Fran Vidic)

12.   Pred durmi (Simon Jenko)

13.   Pesem v ljudskem tonu (Emil Prinz zu Schönaich-Carolath/Igor Grdina)

14.   Zingara (Anonymus/Igor Grdina)

15.   Slovo v jeseni (Anonymus)

16.   Jutranje potovanje (Richard Hoisel/Pavel Oblak)

17.   Pesem (Hans Kolar/Igor Grdina)

18.   Mrtvo dekle (Friedrich Fischbach/Igor Grdina)

19.   Naša zvezda (Simon Gregorčič)

20.   Arija iz 2. dejanja komične opere Princesa Vrtoglavka (Mara pl. Berksova/Igor Grdina)

 

Urška Arlič Gololičič se je izobraževala iz klavirja na domači glasbeni šoli v Šentjurju, nadaljevala na srednji glasbeni šoli v Celju iz petja in klavirja, diplomirala v razredu Irene Baar na Akademiji za glasbo v Ljubljani, specialistični podiplomski študij pa zaključila pod mentorstvom Vlatke Oršanić. Na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih je večkrat zmagala (Temsig 2000 in 2008, Seghizzi v Italiji 2005 in 2006, Ada Sari na Poljskem 2009 …). Sodelovala je s številnimi evropskimi orkestri in opernimi hišami (Opera Krakow, Grand Theatre de Geneve, Nederlandse Reisopera, Filharmonia Krakowska, Beethoven Accademy Symphony Orchestra, National Radio Orchestra Katowice, National Radio Orchestra Warsaw, Hofer Symphoniker ...), sprva kot koncertna pevka, nato kot operna. Njen repertoar obsega koncertna dela Mahlerjeve 2., 8. in 4. simfonije, Rossinijev Stabat Mater, Händlov Messiah, Carissimijev oratorij Jephte, Schnittkejev Requiem, Mozartov Requiem, Goreckijevo 3. simfonijo, Wolfovo kantato Christnacht in operne vloge, kot so Violetta (La Traviata), Undine (Undine), Donna Anna (Don Giovanni), Pamina (Die Zauberflöte), Gilda (Rigoletto), Mimi/Musetta (La Boheme), Hagith (Hagith), Adele (Fledermaus), Susanna (Le nozze di Figaro), Marzelline (Fidelio), Eurydice (Orphee aux infers), Lauretta (Gianni Schicchi), Minka (Gorenjski slavček), Micaëla (Carmen), Antonia (Hoffmannove pripovedke) in Lucia (Lucia di Lammermoor). S posebno skrbnostjo se posveča izvajanju del slovenskih skladateljev, redno je tudi angažirana kot krstna izvajalka naših oper (Saloma Slavka Osterca, Antigona Tomaža Sveteta, Deseta hči in Koda L Milka Lazarja, Samorog Pavla Šivica idr.). 

Marko Hribernik, rojen v glasbeni družini, je začel svojo glasbeno pot kot pianist in diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Acija Bertonclja. Za pomembne pianistične dosežke je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Že v času, ko je študiral klavir, je začel tudi svojo dirigentsko pot, najprej na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Antonu Nanutu, pozneje pa na Univerzi za glasbo na Dunaju v razredu profesorja Uroša Lajovica, kjer je leta 2004 diplomiral z odliko. Sodeluje z vsemi slovenskimi orkestri in obema državnima opernima gledališčema. Dirigira doma in v tujini na različnih glasbenih festivalih. Je docent na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani ter dirigent v SNG Opera in balet Ljubljana. Od oktobra 2020 je umetniški direktor SNG Opera in balet Ljubljana.

***

Koncert  sodi v Kozinov abonma in je del Kulturnega abonmaja Zgodovinskih mest .

Soorganizacija koncerta: Občina Šentjur

 

Galerija

.

Sponzor Kozinovega abonmaja je Krka, d. d., Novo mesto.


Nazaj na seznam