VEČER SAMOSPEVOV JOSIPA IPAVCA
Fotografija
Daniel Celarec

VEČER SAMOSPEVOV JOSIPA IPAVCA

POKLON OB JUBILEJNEM LETU SLOVENSKEGA MOZARTA - JOSIPA IPAVCA.

 

Urška ARLIČ GOLOLIČIČ, sopran

Marko HRIBERNIK, klavir

 

Samospevi Josipa Ipavca spadajo med bisere slovenske vokalne lirike ob prelomu 19. v 20. stoletje. So najintimnejši in najdragocenejši del njegovega opusa. Prispevek Josipa Ipavca k slovenski glasbi pred prvo svetovno vojno je izjemno pomemben, saj razširja njena obzorja do evropskih dosežkov.

Sopranistka Urška Arlič Gololičič, solistka ljubljanske opere, izhaja iz Šentjurja, kakor tudi rodbina skladateljev Ipavcev. Posebno ljubezen posveča njihovim delom, še posebej poslednjemu iz rodbine, Josipu, ki je še dokaj neraziskan in manj izvajan.

Nekateri Josipovi samospevi bodo v letu 2021, ki ga je je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto Josipa Ipavca, izvajani prvič. Letos se namreč spominjamo 100-letnice skladateljeve smrti.

***

Sopranistka Urška Arlič Gololičič, solistka ljubljanske opere, izhaja iz Šentjurja, kakor tudi znana rodbina skladateljev Ipavcev. Izobraževala se je iz klavirja na domači glasbeni šoli, ki nosi ime po skladateljih, nadaljevala na srednji glasbeni šoli v Celju iz petja in klavirja, nato pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomirala v razredu Irene Baar, specialistični podiplomski študij pa pod mentorstvom Vlatke Oršanić. Na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih je večkrat zmagala (Temsig 2000 in 2008, Seghizzi v Italiji 2005 in 2006, Ada Sari na Poljskem 2009,...). Sodelovala je z mnogimi evropskimi orkestri in opernimi hišami (Opera Krakow, Grand Theatre de Geneve, Nederlandse Reisopera, Filharmonia Krakowska, Beethoven Accademy Symphony Orchestra, National Radio Orchestra Katowice, National Radio Orchestra Warsaw, Hofer Symphoniker,...), sprva kot koncertna pevka, nato kot operna. Njen repertoar obsega koncertna dela Mahlerjeve 2., 8. in 4. simfonije, Rossinijev Stabat Mater, Händlov Messiah, Carissimijev oratorij Jephte, Schnittkejev Requiem, Mozartov Requiem, Goreckijeva 3. simfonija, Wolfova kantata Christnacht, Edgarjevi Apostoli... in pa operne vloge Violetta (La Traviata), Undine (Undine), Donna Anna (Don Giovanni), Pamina (Die Zauberflöte), Gilda (Rigoletto), Mimi/Musetta (La Boheme), Hagith (Hagith), Adele (Fledermaus), Susanna (Le nozze di Figaro), Marzelline (Fidelio), Eurydice (Orphee aux infers), Lauretta (Gianni Schicchi), Minka (Gorenjski slavček), Micaëla (Carmen), Antonia (Hoffmannove pripovedke), Lucia (Lucia di Lammermoor)… S posebno skrbnostjo se posveča izvajanju del slovenskih skladateljev, redno je tudi angažirana kot krstna izvajalka naših oper (Saloma Slavka Osterca, Antigona Tomaža Sveteta, Deseta hči in Koda L Milka Lazarja, Samorog Pavla Šivica...). 

Slovenski dirigent Marko Hribernik, rojen v glasbeni družini, je začel svojo glasbeno pot kot pianist in diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Acija Bertonclja. Za pomembne pianistične dosežke je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Že v času, ko je študiral klavir, je začel tudi svojo dirigentsko pot, najprej na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Antonu Nanutu, pozneje pa na Univerzi za glasbo na Dunaju v razredu profesorja Uroša Lajovica, kjer je leta 2004 diplomiral z odliko. Sodeluje z vsemi slovenskimi orkestri in obema nacionalnima opernima gledališčema. Dirigira doma in v tujini na različnih glasbenih festivalih. Je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter dirigent v SNG Opera in balet Ljubljana (J. Golob, Ljubezen kapital; M. Lazar, Deseta hči in koda L; Mozart, Figarova svatba in Čarobna piščal; Evergreen; Moški z nožem/Kompozicija, …). Od oktobra 2020 je umetniški direktor SNG Opera in balet Ljubljana.

Nazaj na seznam