ZAPLETENA ZGODBA PRETVARJANJ, PREOBLAČENJ, SPLETKARJENJA IN SPRENEVEDANJA KOT ILUZIJA GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU.
Johann Strauss / Oton Župančič
NETOPIR
Zavod Novo mesto
Johann Strauss, glasba
Oton Župančič, slovenski libreto
ZAPLETENA ZGODBA PRETVARJANJ, PREOBLAČENJ, SPLETKARJENJA IN SPRENEVEDANJA KOT ILUZIJA GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU.
Netopir (Die Fledermaus) je opereta v treh dejanjih Johanna Straussa ml. Znano je, da je Strauss partituro končal v šestih tednih, v dvainštiridesetih nočeh. Dvainštirideset je enigmatična številka, številka maratona, ki predstavlja tisto mejo, ko pridemo do zadnjih kapljic svojih moči, skozi vse dvome in preizpraševanja dosežemo katarzo osvojenega cilja, izpolnitev ambicij, celostno zaokroženje dejanja. Zadnje takte je zaključil na silvestrovo leta 1873. Krstno je bila predstava uprizorjena 5. aprila 1874 v Theater an der Wien na Dunaju pod vodstvom skladatelja osebno. Strauss je z Netopirjem od operete segel do glasbene komedije.
Zapleteno zgodbo pretvarjanj, preoblačenj, spletkarjenja in sprenevedanja sta po motivih Benedixove farse napisala libretista Karl Haffner in Richard Genée. Novomeška uprizoritev ostaja zvesta izvirnemu libretu, hkrati pa zgodbo aktualizira z namenom odpiranja novih možnosti njene interpretacije. Torej se odmika od klasične uprizoritve legendarnega Netopirja. Protagonisti zgodbe v tej uprizoritvi postanejo »igralci«, ki vstopajo v različne vloge, se pod »maskami« takih in drugačnih stereotipov (mož, žena, sobarica, ljubimec ...) zabavajo ter sami sebi ustvarjajo gledališko predstavo. Na ta način dejanje kot iluzijo prestavljamo kot »gledališče v gledališču«.
Kaj to pomeni? Vsi v življenju igramo različne vloge, se na trenutke postavljamo v vloge nekih drugih ljudi, se v njih prikrijemo ali izpostavimo, zasučemo dogajanja in preusmerimo tokove odnosov in posledic, na ta način pa ustvarjamo nove svetove, nove izzive, nove rešitve in nova zrcala. Včasih pridemo do točke, ko se moramo spet oblikovati, poiskati samega sebe v vseh vlogah, ki jih igramo, in se vprašati, kdo v resnici smo – tisti, ki zgodbo piše, ali tisti, ki jo bere.
Transformativna moč gledališča, ki jo v novomeški uprizoritvi Netopirja preizkušamo in okušamo, gledalcem ponuja večplastno, celostno izkušnjo, ki se dotakne tudi njihovih globin. Dvainštirideset kot odgovor na vsa vprašanja.
Premiera: 8. 12. 2022
Produkcija: Zavod Novo mesto
Glasba: Johann Strauss ml.
Libreto: Karl Haffner, Richard Genée
v prevodu Otona Župančiča
Dirigent in glasbeni vodja: Jakob Barbo
Režija: Eva Hribernik
Scenografija: Jaro Ješe
Kostumografija: Sandra Dekanić
Koreografija: Mojca Horvat
Izvršni producent: Domen Bohte
Vodja projekta: Bojan Bencik
Zasedba vlog:
Eisenstein: Klemen Torkar
Alfred: Gregor Ravnik
Adela: Aleksandra Radovanović
Rozalinda: Jerica Steklasa
Orlovski: Irena Yebuah Tiran
Frank: Marko Erzar
Dr. Falk: Lovro Korošec
Žabkar: Srđan Milovanović
Slepko: Lucas Somoza Osterc
Ida: Karmen Lavrinšek / Ema Starešinič
Ivan: Nejc Bukovec / Maria Shilkina
Zbor:
Karmen Lavrinšek, Ema Starešinič, Alja Suljić, Anamarija Povšič, Veronika Makovac, Karmen Dekleva, Maria Shilkina, Tomaž Kavšek, Aljaž Košič, Jure Pustoslemšek, Jernej Kalin, Nejc Bukovec, Gabrijel Voje
Zborovodja: Matevž Novak
Plesni ansambel:
Ika Dujić Vrtačnik, Pia Dujić Vrtačnik, Tina Atanasovski, Zala Zorn, Ula Mikoš, Nina Lazar, Nika Založnik, Gaja Kučej, Andreja Janjilovič
Orkester:
Matija Udovič, violina, Simona Donlić, klavir, Peter Jud, violina, Tadej Kopitar, rog, Vito Opeka, tolkala, Anastazija Krenn, viola, Tilen Udovič, viola, Kim Kozlevčar, violončelo, Nina Rupnik, flavta, Tjaša Škvorc, oboa, Eva Jurgec, oboa, Benjamin Burger, klarinet, Arpad Piri Balazs, fagot, Miha Firšt, kontrabas
Oblikovalec zvoka: Primož Cigoj
Tonski tehnik: Boštjan Kovačič
Oblikovalca svetlobe: Tomaž Tomašič, Eva Hribernik
Asistent luči: Primož Zore
Projekcija: Jure Yebuah Tiran
Maskerka: Gea Gerstenhofer
Frizerka: Renata Peterle
Garderoberka: Marta Ilovar
Inspicientka: Nika Založnik
Tehnični mojster: Jože Može
Protokol: Saša Šepec
Fotograf: Boštjan Pucelj
Lektorica: Nina Štampohar
Urednica: Sandra Hrovat
Promocijska grafika: Katja Žigante, foto Unsplash
Predstava traja 150 minut in ima odmor po drugem dejanju.
***
Dobrodošli v kabaretu!
Zgodba je postavljena v majhno kabaretno gledališče, v katerem deluje igralska skupina.
Vodja skupine je dr. Falk, ki je doživel javno sramoto, ko so ga našli na klopi v parku, oblečenega v kostum Netopirja. Takrat je dr. Falk sebe doživel kot drugačnega, družbi neprimernega in neustreznega.
Dr. Falk skupaj z igralci raziskuje odraz posameznika znotraj družbe.
Igralci po dolgem potovanju vstopanja v različne vloge, tako kot to vsak dan počnemo tudi sami, na koncu izstopijo iz svojih vlog in gledalcem zapojejo napitnico življenju. Ustvari se nov prostor, svet veselja in radosti. Naj živi glasba, naj živi Netopir!
Prvo dejanje: Svet (lažne) morale
Igralci se vživljajo v karikirane vloge, ki na komičen način prikazujejo zlaganost družbe. Interpretirajo svet, v katerem znotraj družbene konvencije posameznik zataji svojo pravo naravo, ki leži nekje izven pravil.
Drugo dejanje: Svet poželenja in užitka
Igralci se prepustijo ugodju in užitku. V takem okolju živijo svojo pravo naravo in preprosto so, kar so. Posameznikom je dovoljeno, da se prepustijo notranjim impulzom, se prosto izrazijo in tako potešijo vse svoje želje.
Tretje dejanje: Svet resničnosti
Igralci se znajdejo v globini lastnega bivanja, kjer iščejo stik z resnico. Vsak na svoj način poskuša usklajevati skrajnosti svetov znotraj sebe. Tudi Žabkar še ni našel ravnovesja med notranjimi vzgibi in pričakovanji družbe. Stroga moralna načela družbe in pravila v njem ustvarjajo nenehen pritisk in občutek krivde. Zaradi tega postaja nesrečen in jezen. Ne glede na to pa nas njegova ranljivost navdihuje in odpira vrata za našo lastno preobrazbo.