ŽLAHTNA KOMEDIJA, KI NASTANE OB SREČANJU PRODAJALCA IN ISKALCA SLEPE VERE
Režiser: Diego de Brea
Igrajo: Mateja Pucko, Kristijan Ostanek, Ana Urbanc, Žan Koprivnik, Julija Klavžar, Gorazd Žilavec, Blaž Dolenc, Vladimir Vlaškalić, Minca Lorenci, Matevž Biber, Nejc Ropret
Predstava traja uro in 35 minut ter nima odmora.
Foto: Peter Giodani
***
Dela najslavnejšega evropskega komediografa Molièra (1622–1673) predstavljajo vrh francoske klasicistične komedije, v kateri prevladuje značajska komika. Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja, ime Tartuffe pa je z leti (in stoletji) postalo univerzalni arhetipski izraz za dvoličnost, licemerstvo in svetohlinstvo.
Bogati meščan Orgon v cerkvi naključno sreča gorečega vernika Tartuffa in je nad njim tako navdušen, da ga povabi k sebi domov. Tartuffe postane član njegove družine in versko-moralni zgled za njene člane, toda nad njim razen Orgonove matere, gospe Pernelle, ni nihče navdušen. Odpor proti vsiljivcu se še poveča, ker začne Orgon pod Tartuffovim vplivom na novo urejati družinske zadeve, med katere sodi tudi sprememba ženitnih načrtov. Svojo hčerko, ki bi se morala poročiti s srčnim izbrancem Valerjem, namreč ponudi Tartuffu. Toda zelo kmalu se začne kazati Tartuffovo svetohlinstvo, saj začne erotično zapeljevati Orgonovo ženo Elmiro. Orgon ne verjame opozorilom in spregleda šele potem, ko Tartuffe pade v past, ki mu jo je nastavila Elmira. Iz globokega razočaranja in jeze Tartuffa požene iz hiše, a je prepozno, saj mu je pred tem v trenutku velike zaupnosti predal svoje premoženje in mu v varstvo zaupal prijateljevo škatlo z dokumenti, zaradi katerih bi Orgon lahko pristal v zaporu. Tartuffe zahteva, kar mu pripada, in zdaj lahko Orgonovo družino reši samo »deus ex machina«.