Matjaž Vlašič / Janez Usenik / Vojko Anzeljc / po povesti Ivana Tavčarja

Cvetje v jeseni

IZVIREN SLOVENSKI MUZIKAL PO POVESTI IVANA TAVČARJA.
RežijaVojko Anzeljc
IgrajoAlenka Kozolc Gregurić, Matjaž Robavs / Domen Križaj, Nina Pušlar / Maja Martina Merljak, Jure Ivanušič, Marjan Bunič / Damijan Perne in drugi
Vrsta predstavemuzikal
Trdinova dvorana130 minut in ima odmor
9.november
19.30

IZVIREN SLOVENSKI MUZIKAL PO POVESTI IVANA TAVČARJA. 

»Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse.«
/Ivan Tavčar/

 

Muzikal Cvetje v jeseni postavlja v ospredje slovenskost: od Tavčarja do melodij Matjaža Vlašiča. Spretno izpostavlja dele predstave, ki so se zasidrale obiskovalcem v podzavest ob ogledu filma ali branju knjige. Dinamika se gradi z izmenjevanjem žanrov, ki poslušalca ponesejo od klasične glasbe prek šansonske igrivosti, narodno-zabavnih ritmov, ljudskih pesmi (z obveznimi vriski) do Sinatrovega newyorškega pridiha in baladne liričnosti. »Mešanje žanrov je zahtevno, ker se glasba dela za vokal. Moramo paziti, katerega pevca imamo v mislih – tudi po karakteristiki – ali gre za tenor ali bariton. Bistvo pa je, da zgodba mora dišati po Sloveniji. Ne predstavljam si, da bi jo delal eksperimentalno in da bi delal tuje stvari,« pojasnjuje Matjaž Vlašič.

 

Usodi likov v muzikalu ni mogoče ubežati, saj ne gre za aktualizacijo, le za spremembo forme, pri čemer svoje prispevajo predvsem igralci ali glasbeniki.

 

Muzikal zvesto sledi izvirniku, čeprav se v besedila igrivo tihotapijo tudi odsevi današnjega časa. Avtorska glasba skladatelja Matjaža Vlašiča vzbuja nostalgijo in budi romantična čustva. Glasovi znanih slovenskih pevcev, ki smo jih sicer vajeni v povsem drugačnih vlogah, ne bodo nikogar pustili ravnodušnega.

- See more at: http://kcjt.si/sl/dogodki/2015-09-18/cvetjevjeseni/1788#sthash.q7YjFIGk.dpuf

IZVIREN SLOVENSKI MUZIKAL PO POVESTI IVANA TAVČARJA. 

»Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse.«
/Ivan Tavčar/

 

Muzikal Cvetje v jeseni postavlja v ospredje slovenskost: od Tavčarja do melodij Matjaža Vlašiča. Spretno izpostavlja dele predstave, ki so se zasidrale obiskovalcem v podzavest ob ogledu filma ali branju knjige. Dinamika se gradi z izmenjevanjem žanrov, ki poslušalca ponesejo od klasične glasbe prek šansonske igrivosti, narodno-zabavnih ritmov, ljudskih pesmi (z obveznimi vriski) do Sinatrovega newyorškega pridiha in baladne liričnosti. »Mešanje žanrov je zahtevno, ker se glasba dela za vokal. Moramo paziti, katerega pevca imamo v mislih – tudi po karakteristiki – ali gre za tenor ali bariton. Bistvo pa je, da zgodba mora dišati po Sloveniji. Ne predstavljam si, da bi jo delal eksperimentalno in da bi delal tuje stvari,« pojasnjuje Matjaž Vlašič.

 

Usodi likov v muzikalu ni mogoče ubežati, saj ne gre za aktualizacijo, le za spremembo forme, pri čemer svoje prispevajo predvsem igralci ali glasbeniki.

 

Muzikal zvesto sledi izvirniku, čeprav se v besedila igrivo tihotapijo tudi odsevi današnjega časa. Avtorska glasba skladatelja Matjaža Vlašiča vzbuja nostalgijo in budi romantična čustva. Glasovi znanih slovenskih pevcev, ki smo jih sicer vajeni v povsem drugačnih vlogah, ne bodo nikogar pustili ravnodušnega.

- See more at: http://kcjt.si/sl/dogodki/2015-09-18/cvetjevjeseni/1788#sthash.q7YjFIGk.dpuf

»Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse.«
/Ivan Tavčar/

Muzikal Cvetje v jeseni postavlja v ospredje slovenskost: od Tavčarja do melodij Matjaža Vlašiča. Spretno izpostavlja dele predstave, ki so se zasidrale obiskovalcem v podzavest ob ogledu filma ali branju knjige. Dinamika se gradi z izmenjevanjem žanrov, ki poslušalca ponesejo od klasične glasbe prek šansonske igrivosti, narodno-zabavnih ritmov, ljudskih pesmi (z obveznimi vriski) do Sinatrovega newyorškega pridiha in baladne liričnosti. »Mešanje žanrov je zahtevno, ker se glasba dela za vokal. Moramo paziti, katerega pevca imamo v mislih – tudi po karakteristiki – ali gre za tenor ali bariton. Bistvo pa je, da zgodba mora dišati po Sloveniji. Ne predstavljam si, da bi jo delal eksperimentalno in da bi delal tuje stvari,« pojasnjuje Matjaž Vlašič.

Usodi likov v muzikalu ni mogoče ubežati, saj ne gre za aktualizacijo, le za spremembo forme, pri čemer svoje prispevajo predvsem igralci ali glasbeniki.

Muzikal zvesto sledi izvirniku, čeprav se v besedila igrivo tihotapijo tudi odsevi današnjega časa. Avtorska glasba skladatelja Matjaža Vlašiča vzbuja nostalgijo in budi romantična čustva. Glasovi znanih slovenskih pevcev, ki smo jih sicer vajeni v povsem drugačnih vlogah, ne bodo nikogar pustili ravnodušnega.