Izbor del študentov Oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani predstavlja dela, ki so nastala v študijskem letu 2022/2023.
Razstavljajo študentke četrtega letnika dodiplomskega študija in prvega letnika magistrskega študija. Odlika študija, ki je v prvi vrsti namenjen bodočim likovnim pedagogom, je enakovredno raziskovanje vseh izraznih zvrsti, tako kiparstva, slikarstva, grafike in risbe, zato izbor del predstavlja vse te izrazne medije.
Magistrska študentka Vita Čepič v svojem slikarstvu prehaja iz figurativnega v abstraktno. Telesnost izkušnje se kaže v motiviki, pogosto v barvni paleti in predvsem v velikosti formatov. Njene kompozicije so dinamično razpršene po celoti slikovnega polja in gledalca hipnotično srkajo vase. Včasih prepoznamo sled figure, drugič nas pritegne barvni dialog sosednjih ploskev.
Kristina Filipčić predstavlja grafično produkcijo v času magistrskega študija, skozi katero raziskuje grafično tehniko kolagrafija. Ustvarja v osnovnih postopkih svetlenja iz temne osnove in slikanja z lepilom ter peskom. Bazične raziskave materialov so študentko vodile v gestualnost, kroženje in ortogonalne delitve formata. Njeno zanimanje za različne tonske vrednosti skoraj v celoti prevladuje obliko, ki na spodnjem nivoju zelo diskretno pronica na površino slikovne ravnine. Poleg gestualnosti in bogastva temin, ki so nosilci vsebine, je nesporna odlika teh grafičnih listov njihova brezhibna tehnična izvedba.
Dodiplomske študentke, Tamara Babnik, Venia Divjanović in Manca Semprimožnik so v svojih delih izkazale prepričljivost v iskanju lastnega izraza, čemur je podrejen študij v četrtem letniku.
Tamara Babnik je na relativno majhnih formatih risbo z ogljem zmehčala z dotiki prstov in ustvarila serijo prepričljivih del, s katerimi izpostavlja tak-tilnost znotraj črno-belih, zabrisanih, a vizualno prepoznavnih motivov.
Prav nasprotne temu so koloristično intenzivne slike Venie Divjanović, ki suvereno raziskuje izraznost nasičenih barv v toplo-hladnem barvnem kontrastu. Njen motiv je figura, ki je nemalokrat avtoportret.
Manca Semprimožnik v svoji prostorski postavitvi izpostavlja dialog med realnim fizičnim prostorom postavitve in reprezentacijo le te, ki je medijsko posredovana preko prenosnega računalnika. Tako izpostavlja dilemo, ki smo ji vsakodnevno izpostavljeni. Ali je nekaj bolj resnično, če je posredovano preko različnih medijev ali družabnih omrežij? Katera resničnost se nas bolj dotakne?
Naslov razstave LP 23 je shematičen in hkrati igriv. Nekoč je bila takšna oznaka za likovni pouk v naših osnovnošolskih urnikih. Danes, ko smo spet pred izzivom prenove šolskih programov, se nam zdi pomembno ozavestiti, kako pomembna je svoboda v ustvarjanju, neposredni stik z materialom in razvijanje vztrajnosti, brez katere ni dokončanega izdelka.
LP je tista črkovna zveza, skrajšava, s katero dobro-hotno zaključujemo svoja medijsko posredovana sporočila. Naj bo tako tudi tokrat: LP.
doc. mag. Mojca Zlokarnik