Predstavljamo novejšo likovno-ustvarjalno fazo dr. Matjaža Duha, ki pomeni vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni.
.
Dr. Matjaž Duh je svojo novejšo, dejali bi vzporedno ustvarjalno fazo Portalov, zasnoval že pred časom na likovnih kolonijah sredi vinogradov, kjer je pričel upodabljati osnovno obliko trte, vendar posušene, brez sadov in listja. Slednjo je nato razvijal v oblike grmov, če omenimo tudi ograde kot pomembno izhodišče za več ciklov, in dreves, sprva v manjših skupinah, nato pa se pojavijo daljši, adicijsko komponirani drevoredi, ki počasi prehajajo v skupke pravljično učinkujočih starodavnih zgradb, tako rekoč od roba do roba slikovne površine, v obliki domišljijskih, celo magično učinkujočih vedut s skrivnostnimi portali, razvijajoč se v stolpaste konstrukcije, z obzidji in zvoniki, ki pa še zmeraj spominjajo na drevesa. Te stavbe se lahko tudi spremenijo nazaj v svoja izhodišča, saj gre za neke vrste oblikovnih ali motivskih metamorfoz, ki so plod Duhove neizčrpne domišljije. Če se samo spomnimo na ogromna drevesa s koreninami, ki so prerasle templje v khmerskem Angkor Vatu in postale del arhitektonske konstrukcije.
Človeški lik je popolnoma odsoten v teh pseudo urbanih konstrukcijah, ki bi jih morda lahko primerjali s Kafkovim Gradom, saj je več kot očitno, da se nihče ne more niti približati, kaj šele vstopiti v te »zaklete« stavbe. Hkrati se pojavijo trije prostorski plani. Spodnji je temnejši in nevtralen ter nakazuje zemljišče, na katerem stoji mesto ali utrdba, pogosto segajoče vanj v obliki malodane zrcalnih korenin; v srednjem planu seveda prevladuje veduta, za katero se zdi, kot bi nastajala iz dreves; zgoraj pa je, kot običajno, prostorski plan z nebom in oblaki, občasno pa se pojavi tudi bistvena novost. To je bodisi naslikan poln mesec, če je veduta nočna, ali sonce, če je veduta dnevna, pogosto pa je takšna krožna ploščica lahko tudi kovinska, s srebrnim sijajem in prilepljena na slikovno površino. Ti nebesni telesi (mesec, sonce) lahko doživljamo tudi simbolno kot vsevidno božje oko, ki se molče razgleduje po pokrajini, iščoč morda vsaj majhno navzočnost življenja. Zaman.
Hkrati je treba opozoriti še na en bistven pojav, ki postane razviden šele z najnovejšim Duhovim ciklom War Pigs, kjer je tri likovna dela z vojaki in konji iz I. svetovne vojne, opremljenimi s plinskimi maskami, imenoval Iperit, kar asociira na uporabo strupa agent orange, ki so ga Američani med vietnamsko vojno posipavali po gozdovih, povzročajoč popolno ogolelost dreves. Tako ogolela so tudi Duhova drevesa, grmi, plotovi in navsezadnje gradovi, kot priče izumrtja starodavnih civilizacij. Bo naslednja naša? Navzočnost sporočila vanitas ali memento mori je tako stalnica umetnikovega najnovejšega opusa. Izraz vanitas, nečimrnost, srečamo v znamenitem Koheletovem ali Pridigarjevem starozaveznem citatu: »Vanitas vanitatum, omnia est vanitas.« (lat. iz Vulgate)
Nič manj nenavadna ni umetnikova odločitev, da v zgornji ali spodnji plan umešča skrivnostne, enovrstične napise v glagolici, ki likovni celoti posredujejo srednjeveško vzdušje, spominjajoč na rojstvo slovanske pisave. Gre za izvirni izum sv. Cirila ali Konstantina, ki pomeni nevtralno, panslovansko pisavo, glagoljaši pa so širili južno slovanske jezike kot liturgični jezik na podlagi te pisave brez primere. Seveda se dr. Matjaž Duh tudi v ciklu Portali, ali, če upoštevamo sosledne in vzporedne cikle, ni hotel odpovedati svojemu strukturalističnemu, mestoma nizkoreliefno učinkujočemu obravnavanju slikovne površine, ki ga spremlja že vrsto let, pri čemer na grundirano platno nanaša belo pastozno substanco, ki jo z različnimi orodji razbrazda, bodisi v vodoravni ali navpični smeri, in šele nato prekrije z izbranimi barvami, ustvarjajoč tako notranjo dinamiko sicer statično učinkujočih likovnih objektov.
Če upoštevamo vse do sedaj povedano, lahko povzamemo, da je novejša likovno-ustvarjalna faza dr. Matjaža Duha vrhunec njegovega dosedanjega opusa in hkrati s svojo večpomenskostjo in simboliko tudi dobrodošla izjema na slovenski likovni sceni.
Mario Berdič Codella, marec 2024
***
Matjaž Duh (1957), rojen v Mariboru, je doktor likovno pedagoških znanosti, zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot redni profesor za specialno didaktiko, področje likovna umetnost.
Poleg svojega raziskovalnega dela je dejaven tudi na področju likovne umetnosti. Na njegovo umetniško rast so vplivali S. Kores, L. Pandur in A. Krašna. Zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljale risbe, grafike in računalniške grafike. V zadnjem času je v slikarstvu ustvaril več obsežnih ciklov. Za svoja likovna dela je prejel več priznanj in nagrad. Udeležuje se likovnih kolonij doma in v tujini. Dela je razstavljal na številnih samostojnih (WAR PIGS in PORTALI, 2022 UKM; War pigs Atelje MS, Zreče, 2023) in skupinskih razstavah (Zimski salon ZDSLU 2022, 2023; University of Graz Library, 2022; Dvorski likovni dnevi: 2022, 2023; Südpol 17.0 : Galerie Vorspann, 2022; Lokarjea galerija Ajdovščin, 2022; Vino art: Ocean Orchids, Dobrovnik, 2022, 2023; Natura 2022 Dom kulture Ruše; Modra črta: Majski salon ZDSLU 2022, 2023; Tangenta: 2023, Trakošćan;, Od Pabla Picassa do Petra Weibla: Galerija DLUM, 2023; Mladinsko razstavišče Avla 2023; 20ART23: Pašman; Nepredvidljive simbioze: Galerija DLUM 2023; SloArt 2023 Zavičajni muzej, Biograd; World art day: Art Meez Gallery 2023) če zapišemo le pomembnejša zadnjih dveh let.
Je član DLUM in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (ZDSLU). Živi in dela v Mariboru.